Naši otroci in otroci sveta plavajo z nami v svetu v dobrem in slabem, v vsem mogočem vremenu in razmerah. Tudi otroci – prav tako kot mi odrasli – doživljajo svoje radosti, uspehe in stiske. Veselje in radoživost z lahkoto nosijo sami, ko pa se sonce skrije za oblake, ko se v otroškem svetu pojavi problem, ki je nemalokrat povezan s svetom odraslih, takrat je dobro, da je otrok vsaj do določene mere na to pripravljen. Nihče od nas ne more biti 100-odstotno pripravljen za soočanje z različnimi tegobami in izzivi, a do določene mere je to mogoče. V kritičnih trenutkih življenja zna biti to še kako zaželeno in več kot dobrodošlo.
Naši otroci so mnogokrat sami tam zunaj v velikem svetu – v vrtcu, šoli, na interesnih dejavnostih in drugje. Čeprav so vedno pod budno zaščito odraslega, se dogajajo mnoge notranje in zunanje stiske. Otrok, ki je odporen na stres, se bo precej lažje spopadel z manj prijetnimi življenjskimi situacijami. Rezilienten otrok bo kljub različnim neprijetnostim lahko nemoteno cvetel naprej.
Kakšen pa je sploh rezilienten otrok in kaj sploh je rezilineca oziroma rezilientnost? Rezilientnost je pojem, ki predstavlja psihološko odpornost na stres – na primer, da neko grožnjo ali neprijetnosti iz okolja dojemamo kot izziv in ne kot nekaj, česar ne moremo premagati.
Koncept rezilience so v nevropsihologiji začeli raziskovati šele pred kratkim, znanost pa se z njo ukvarja že približno pol stoletja. Rezilientnost je sicer v določeni meri prirojena, a vendar lahko nanjo vplivamo tudi sami in jo okrepimo. Z različnimi tehnikami pa lahko okrepimo tudi svoje otroke, da bodo lažje botrovali stresu.
Kako opolnomočiti svojega otroka, da bo bolj odporen na stres in tako pripravljen na življenje?
Čeprav se mnogokrat govori o stresu kot o nečem slabem, to ni povsem res. Stres namreč ni vedno slab, temveč nasprotno! Evolucijsko je bil zelo pomemben za naše preživetje, tako kot na primer strah. Le pravilno se je na stres potrebno pripraviti, tako da nanj postanemo malce odpornejši. Ko se zgodijo slabe stvari, lahko vsaj nekaj nadzorujemo – svoj odziv. Ni vse v rokah usode, kot radi rečemo. Malce stresa je več kot življenjsko. Pustite in pomagajte sebi in otroku razviti veščine, ki jih potrebujemo za uspeh – tudi take, ki vključujejo spopadanje s stresnimi situacijami.
#1 Naredite strategijo za odpornost proti stresu
Starši lahko otrokom pomagamo ustvariti odpornost in se soočiti z negotovostjo, tako da jih naučimo samostojno reševati težave. Čeprav starši radi reagiramo tako, da otroka (prevečkrat) ščitimo pred občutkom nelagodja, to dejansko slabi njegovo odpornost in ga ne pripravlja dobro na prihodnost. Otroci namreč morajo izkusiti nelagodje, saj se le tako lahko naučijo delovati preko njega, kasneje pa osvojijo lastne veščine reševanja težav. Brez teh spretnosti bodo otroci doživljali tesnobo in stiske znova in znova.
#2 Zgradite močno čustveno povezavo
Otroci, ki s starši oziroma skrbniki čutijo močno povezavo, se tudi lažje spopadajo s stresom. Preživite več časa s svojimi otroki, vendar tako, da jih res vidite. To ne pomeni zgolj skupnega obiskovanja prijateljev in zabaviščnih parkov, saj v tem času svojih otrok pravzaprav ne vidite, prav tako pa niti njegovih potreb ne.
Na otroka se resnično osredotočite. Ta čas naj bo bolj umirjen in resnično vaš! Otroci razvijajo veščine obvladovanja v okviru skrbnih odnosov, zato je pomembno, da ste z njimi kakovostno in zavestno. Odložite seveda tudi svoj pametni telefon in ugasnite računalnik! Ko otroci vedo, da imajo brezpogojno podporo starša, družinskega člana ali učitelja, se počutijo podprte, da iščejo svoje poti in poskušajo delovati samostojno tudi v težjih razmerah.
#3 Spodbujajte zdravo tveganje
V svetu, kjer so igrišča relativno varna, mnogokrat opremljena z varovali in z mehkejšimi materiali za tleh, poleg tega pa še s preveč zaščitniškimi starši ☺, je treba otroke spodbuditi k zdravemu in zmernemu tveganju.
Kaj sploh je zdravo tveganje? To je nekaj, kar otroka potiska, da gre ven iz svoje cone udobja, vendar pa ima zelo malo možnosti, da bo pri tem doživel neuspeh. Lahko se na primer preizkusi v novem športu, sodeluje v šolski igri ali nagovori sramežljivega vrstnika. Ko se otroci izognejo tveganju, ponotranjijo sporočilo, da niso dovolj močni, da bi lahko bili kos izzivom. Ko otroci sprejemajo tveganja, se naučijo potiskati rešitve, kar pa je dragocenost življenjskega pomena.
#4 Namesto, da otroka popravljate, mu postavljajte vprašanja
Ko otroci pridejo k vam po nasvet, ker želijo rešiti določeno težavo, je naravni odziv predavanje – večkrat prežeto s kritiko – ali suhoparna razlaga. Mnogo boljša strategija je postavljanje vprašanj! S tem otroku pomagate razmisliti o teži njegovega problema in k hitreje najdenim rešitvam. Če najdejo več rešitev, jih lahko med seboj primerjajo in pretehtajo vse njihove prednosti in slabosti.
#5 Prepoznavanje čustev
Ko se začne stres, čustva stopijo v ospredje. Naučite svoje otroke, da so vsa čustva pomembna in da jih prepoznajo. To jim lahko pomaga, da osmislijo to, kar trenutno doživljajo. Povejte jim, da je v redu, da se počutijo tesnobno, žalostno, ljubosumno, da jih je strah ali da so jezni. Povejte jim, da slabi občutki običajno minejo, tako nekako kot vreme.
#6 Naučite jih dihalnih vaj
Vaje za globoko dihanje pomagajo otrokom, da se sprostijo in pomirijo, ko doživljajo stres ali frustracijo. To jim omogoča, da ostanejo mirni in jasno predelajo situacijo. Tehnik dihalnih vaj je ogromno – malo pobrskajte po spletu.
#7 Napake naj bodo darilo
Ne izogibajte se napakam, temveč jih sprejmite z odprtimi rokami – le tako jih bo lahko sprejel tudi vaš otrok. Če se izogibate napakam, se izogibate tveganju in delovanju, s tem pa se pravzaprav izogibate življenju. Sprejemanje napak (vključno z lastnimi) pomaga spodbujati miselnost o nenehnem razvoju in rasti, otrokom pa sporoča, da jim napake pomagajo pri učenju.
#8 Spodbujajte svetle strani stvari in dogodkov
Optimizem in odpornost prosti stresu (rezilienca) gresta z roko v roki. Nekateri otroci se morda zdijo bolj optimistični od drugih, vendar se pri obojih lahko neguje in spodbuja optimizem. Če imate doma mini pesimista, ga naučite, da svoje občutke in misli najprej ozavesti, potem pa ga naučite, da svoje misli in razmišljanje preusmeri v drugo smer ter skuša najti pozitivno različico.
#9 Vadite empatijo
Empatija je izjemno pomembna za spodbujanje odpornosti pri otrocih in mladostnikih, saj podpira sočutje in premišljenost z manj poudarka na lastnih težavah. Včasih je treba »težišče sveta« premakniti ven iz sebe!
#10 Ven na zrak!
Telesna vadba pomaga krepiti možgane ter nas in naše otroke naredi bolj odporne na stres in stisko. Sploh pa tista na svežem zraku! Medtem ko so skupinski športi in različne vodene aktivnosti v zaprtih prostorih trenutno izjemno priljubljena metoda redne vadbe za otroke, vsi otroci resnično potrebujejo tudi čas, ki ga v gibanju preživijo zunaj na svežem zraku. Kolesarjenje, tek, hoja, igrala in druženje z vrstniki v parku ali gozdu so le nekatere izmed možnosti.
#11 Dajte jim vedeti, da jih imate radi ne glede na vse
To jim bo dalo občutek, da so vredni ljubezni, življenja in vsega, kar jim le-to ponuja, ne glede na vse. Velik del odpornosti na stres gradi namreč njihovo (dobro) prepričanje o sebi. Ko bodo čutili, da so vredni in ljubljeni, se bo ta vrednostni sistem vzpostavil v njih in bodo tudi sami do sebe lahko razvili pozitiven odnos. Odnos s samim seboj pa je doživljenjski – zato je izredno pomembno, da je ne le dober, temveč odličen!
Zdaj pa pogumno v svet in ne bojmo se stresa – razvijajmo in krepimo svojo lastno rezilienco in rezilienco svojih otrok! Odpornost na stres pomaga otrokom obvladovati ovire, s katerimi se srečujejo, ko rastejo, nam pa, da ostajamo bolj osredinjeni in sledimo svojim vizijam ne glede na vse. Stresu se ni mogoče v celoti izogniti, vendar je odpornost na stres eden najboljših načinov, da se z njim soočimo na pozitiven način.
