Na mladih svet stoji, pravi znan pregovor. Res je! Vendar bo svet lahko še naprej pokončno stal le, če bodo otroci in mladina ustrezno podprti na fizičnem, duhovnem in intelektualnem področju. To pa je v veliki meri odvisno od nas odraslih. In ne zgolj od našega znanja, temveč tudi od naše zrelosti.
Ali veš, da lahko svojim ali tistim otrokom, ki te obkrožajo, pomagaš s preprostimi metodami tako, da postanejo samozavestnejši, pametnejši, bolj osredinjeni – skratka bolj oni sami in tako bolj pripravljeni na veliki svet tam zunaj in vse nove in nore dogodivščine, ki jih tam čakajo? Ko se otrok dobro počuti v svoji koži, ko ima vedenje, da lahko živi svoje sanje, in znanje, kako lahko to doseže, se odrasli lahko oddahnemo in potem skoraj iz daljave opazujemo razvijajoči se čudež.
Si slišala kdaj za izraz »growth mindset«? Slovenščina še nima ustreznega prevoda tega termina, a z nekaj besedami več lahko rečemo, da gre za nekakšen notranji naboj, miselnost, s katerim smo ves čas usmerjeni navzgor, tako da v najširšem življenjskem smislu rastemo in zorimo. Tako lahko postanemo najboljša možna verzija sebe in s tem čeprav tiho, močno vplivamo na svet. Zelo pomembno je, da tudi (svoje) otroke čim prej seznanimo – seveda na njim primeren način – s tehnikami te napredne in rastoče miselnosti, s katerimi bodo lažje stopali v izzive vsakdana.
Kdaj začeti otroke spoznavati z »growth mindset« tehnikami?
Vsekakor ne gre čakati predolgo. Starši, skrbniki in učitelji radi otroke občasno zavijajo v vato in jih varujejo pred zunanjim svetom. A v vsakem otroku se veliki svet že odvija navznoter, zato tudi mnogo dvoletnikov zna presenetiti z izjemno zapletenimi in filozofskimi vprašanji. ☺ Ko otrok spregovori, je čas, da mu nevidno skozi igro in pogovore predstavite napredne tehnike mišljenja, s katerimi se bo v svetu lahko bolje znašel. Seveda je treba imeti malo občutka. Za malčke je primerna preprosta komunikacija, ki ni abstraktna, šolarjem in najstnikom pa je mogoče stvari predstaviti že bolj kompleksno in natančno.
#1 Poučite otroka o možganih in mu povejte, kako delujejo
Tokrat ti podajam deset enostavnih nasvetov, s katerimi je mogoče otroke naučiti, da bodo razmišljali in delovali tako, da bodo lahko postali kar najboljši ljudje.
Otroci začnejo namreč pospešeno razvijati »miselnost rasti« oziroma »growth mindset« šele, ko se naučijo in razumejo, kako delujejo in rastejo njihovi možgani.
Ko otroci razumejo, da možgani med vadbo in učenjem novih veščin in konceptov dejansko fizično rastejo, se navdušijo nad učnim procesom in se počutijo manj zaskrbljeni zaradi napak, ki jih ob tem morda naredijo.
Pojasnite otrokom, kako se povezave med nevroni v možganih krepijo, ko vadimo neko veščino. To (spo)znanje bo otroke spodbudilo tako, do bodo pripravljeni v določeno miselno aktivnost vložiti več truda in vztrajnosti, saj bodo vedeli, da to povečuje med drugim tudi njihovo inteligenco.
#2 Poučite otroka o različnih miselnih stališčih
Seveda je najprej dobro, da o tem najprej razmisli vsak zase – predvsem glede tega, kako vsak zase sprejema različna mnenja in stališča. Koliko te morda moti sosedova Mojca, ki razmišlja povsem drugače in živi morda tebi nepredstavljiv način življenja? O takih rečeh je dobro prej razmisliti, sicer otrok lahko dregne v kakšno ranljivo področje, kar lahko povzroči nelagodje in debato zasuka drugače.
Skupaj z otrokom opazujta načine razmišljanja ljudi, ki živijo v vaši okolici. Začneta lahko kar pri vama, potem pa obdelata družinske člane, prijateljice in prijateljice, sošolke in sošolce in tako naprej. Vprašajta se, zakaj nekdo tako razmišlja? Zakaj nekdo razmišlja (tako) drugače?
Pogovorita se tudi o tem, kaj so ustaljeni načini razmišljanja in kaj kreativni? Koliko vloge ima pri tem tradicija, šola, čas in kraj, v katerem smo rojeni?
#3 Preoblikujte razmišljanje
Otroke naučite zavedanja glede lastnih občutkov in sploh pozornost usmerita tudi na besede, ki iz ust priletijo, kadar ne gre vse čisto po načrtu. To bo otroku najlažje prešlo v kri, če boste sami uporabljali pozitivno usmerjene povedi tudi, kadar vam kaj ne bo šlo kot po maslu. Tako recite na primer »To mi je res težko. A vidim, da moram še malo povaditi.« Namesto, da rečete: »Nič mi ne gre od rok. Zguba sem.«
Morda bo to sprva šlo malce bolj nerodno, a bolj ko boste »vadili«, bolj naravno in prepričljivo boste zveneli. Vsekakor je tak način izražanja koristen tudi za vas, čez čas pa boste opazili, da je tak način razmišljanja postal tudi del razmišljanja vaših otrok.
#4 Pogovorite se o notranjem pozitivnem in negativnem samogovoru
Z otroki se pogovorite o njihovem »notranjem glasu« in o tem, kako jim le-ta včasih lahko pove stvari, ki niso vedno koristne. Naučite jih negativne notranje izjave izzvati z bolj pozitivnimi alternativami.
Da si bodo lažje predstavljali vse skupaj, lahko »dobri glas« poimenujete kot dobro vilo/angela/dobrega volka slabega pa kot zlobno čarovnico/vraga/hudobnega volka. Povejte jim, da če bodo poslušali na primer zlobno čarovnico, je to tako, kot da bi ji nosili hrano, tako da bo ta vsak dan večja. Če pa bodo poslušali na primer dobro vilo znotraj sebe, pa bo vedno bolj rasla in cvetela ona. Povejte otroku, da ima glede tega sam izbiro in da ni nujno, da se glasu, sploh če je ta neprijeten ali negativen, prepusti in ga uboga.
#5 Pozornost usmerite na prizadevanje za uspeh in ne uspeh sam
Naj bo pomembnejša pot in ne cilj, naj bo pomembnejše sodelovanje in ne zmaga. Seveda se ob sladkosti zmage in izpolnitve določenih ciljev in nalog z otroki veselite, nikar zmag ne ignorirajte. A naj bodo na dnevnem spisku glavni trud, vztrajnost, sodelovanje, kajti zmaga ali nagrada nam lahko uide, čeprav damo prav vse od sebe. Naj bo opaženo, da je otrok dal vse od sebe, čeprav morda ni dosegel najboljših rezultatov, prinesel domov najvišje ocene itd.
S takšnim načinom se tudi spodbudi, da bo otrok verjel, da so njegovi uspehi posledica njegovega truda, ki ga lahko nadzoruje, ne pa morda prirojene nadarjenosti oziroma spretnosti, ki jih sicer ni mogoče nadzirati.
#6 Frazo »ne znam« zamenjate z »ne znam še«
Ozavestite in otroka naučite, da reče, kadar mu kaj še ne gre dobro od rok: »Ne znam si še zavezati čevljev.« ali »Ne znam še brati.« Namesto, da bi rekel: »Ne znam si zavezati čevljev.« ali »Ne znam brati.«
Čutite razliko, ki je ogromna? Majhen »še« doda mnogo moči in obrne situacijo v pozitivno smer. Vse postane bolj optimistično in spodbudno!
#7 Otroku pomagajte postaviti cilje
Pomagajte otroku, da si zastavi čisto svoje cilje, nato pa ga vodite in usmerjajte skozi postopek doseganja le-teh. To bo izredno pomagalo povečati njegovo sposobnost, da vidi sebe kot sposobnega oziroma kot nekoga, ki se nenehno izboljšuje in uči.
Pri postavljanju otrokovih ciljev bodite pozorni, da bo te mogoče točno določiti in opredeliti, da bodo merljivi in kar se le da realni v tem času in prostoru.
Otrok si lahko zastavi čisto nove cilje, skupaj pa lahko pogledata tudi njegova področja, ki jih želi izboljšati, ter zastavita tam cilje znotraj že obstoječih ciljev.
Ta načrt naj bo razdeljen na povsem razumljive in vodljive korake, kajti le tako bo otrok razumel vse skupaj in cilj oziroma cilje lahko tudi dosegel.
#8 Praznujte napake, izzive in borbe
Dovolite svojim otrokom, da ne uspejo in delajo napake. Naj ne bodo vredni vaše pozornosti in ljubezni samo, ko bodo po vašem mnenju dovolj dobri in pridni.
Čimprej jih naučite, da so napake del učenja in dragocen del življenja. Kadar delamo napake, se učimo najbolj izkustveno.
Namesto da bi svoje otroke naučili, da se bojijo napak, jih naučite, da jih praznujejo! Tudi slavni izumitelj Thomas Edison je vedno rekel, kadar se mu kak poskus ni posrečil, da je našel le deset tisoč načinov, s katerimi je ugotovil, da določena stvar ne deluje. Nikoli ni rekel, da nekaj ni uspelo. Naj bo to tudi vaše vodilo in vodilo vaših otrok!
O napakah in naporih lahko ob koncu vsakega dne otroka vprašate, kaj je bilo danes težko in za kaj se je najbolj trudil. Vprašajte ga, če je pri tem glede na njegovo mnenje naredil kakšno napako in kaj se je iz nje naučil. Po tem se pogovorita, kaj bi lahko naredil drugače in kako bi lahko v prihodnje stvar izboljšal.
#9 Izogibajte se označevanju svojega otroka in drugih
Izogibajte se vsakršnega etiketiranja ne glede na to, ali gre za dobro (na primer: Kako pameten si!) ali slabo etiketo (na primer: Ne bodi tak lenuh!). Ko otroke označimo, jih damo v figurativno polje, ki nazorno prikazuje, kako in kakšni naj bi bili. Tako namesto da bi otroke motivirali in jih naučili, da je neglede na njihove prirojene talente njihov uspeh odvisen od truda in časa, ki ga vložijo, ohranjamo (neglede na to, ali je nalepka pozitivna ali negativna) nespremenjeno miselnost.
#10 Preoblikujete tudi svoje vedenje in miselnost
Le z dobrim zgledom boste dobro teorijo lahko spravili v še odličnejšo prakso. Zavedajte se, da otrok diha z vami, da vas – čeprav tako ne zgleda vedno – opazuje prav na vsakem koraku.
Naj vas otroci vidijo, kako vztrajate pri težkih nalogah, naj vidijo, kako se poskušate naučiti nečesa novega in kako z navdušenjem sprejemate izzive, naj vidijo, da vztrajate kljub napakam in kako ponovno poskušate doseči cilj, čeprav ste nedavno doživeli na tem področju neuspeh.
Saj poznate tisto: Kdor dela, dela tudi napake, kdor pa nič ne dela, ta običajno samo kritizira! 😉
