Pomislite, kako bi bilo, če bi vas kdo, ko ste bili še otrok učil pozitivne samopodobe, zaupanja in ljubezni vase. Kakšni, mislite, bi sedaj bili? Zagotovo še en odtenek bolj podobni svetlečemu utrinku, kot ste sedaj, kajne?
Tudi jaz, čeprav lahko rečem, da sem bila in sem še obkrožena z ljudmi, ki me podpirajo, vidim, da imam manko na področju samopodobe. Ta res ni gromozanski. A občasno se vseeno oglasi iz globin kak: »Aneja, nisi v redu, prav hecna si. Aneja, kaj se delaš nekaj, kar nisi« … in tako naprej. Hu, priznam, da potrebujem kar kak ekstra trenutek, da prediham in razumsko obdelam vse občutke, ki pridejo zraven, hkrati pa se zavem – to sem pred kratkim ugotovila – da spet delam preveč. Kajti take misli me obiščejo le takrat, ko pretiravam, a se tega ne zavedam.
Ker se mi zdi resnično pomembno, da naši otroci še pred dvajsetim, tridesetim, štiridesetim ali kateri kolim polnoletnim letom to ozavestijo, se večino svojega poslovnega in del svojega zasebnega časa ukvarjam z osebno rastjo otrok, ki bodo enkrat odrasli v trdne odrasle s srcem. S tem na nek način zdravim tudi sebe, hkrati pa odpiram svetlejše poti za nove rodove.
Razvijanje pozitivne samopodobe in mišljenja je tako še posebej pomembno za otroke, ki se soočajo z izzivi pri učenju in razmišljanju.
Definicija samopodobe
Kaj sploh samopodoba je in na kaj vse vpliva? Samopodoba je naša predstava o tem, kaj smo, oziroma drugače povedano, je samopodoba posameznikovo doživljanje samega sebe.
Samopodoba je skupek zaznav, misli in predstav o nas samih. Je vse tisto (najboljše ali najslabše) kar si mislimo o sebi, o svojem telesu, o svojih sposobnostih, lastnostih in vsem, kar nas gradi. Samopodoba se gradi od otrokovega prvega dneva življenja in lahko zelo vpliva na kakovost življenja. Pri otrocih je vezana na to, kako sposobnega in dragocenega se otrok čuti.
Otroku lahko pomagate razviti pozitivno samopodobo na primer tako, da pohvalite njegov trud in mu pomagate prepoznati in uporabiti njegove moči. Obstaja precej načinov, kako je dobro samopodobo mogoče konkretno razviti – v tem prispevku vam jih ponujam kar sedem!
1. Odprite dialog in bodite otrokov vzornik
S svojim otrokom se iskreno pogovarjajte – pa ne le o njegovem učenju in o tem, kako je v šoli, temveč tudi o bolj zapletenih in morda za starše manj prijetnih rečeh (spolnost, razlike, revščina, krivica, ljubezen …). Dobro je, da vas otrok sliši, kako o določeni temi govorite, kako se ob tem odzivate, kam umeščate sebe, kako cenite svoje lastnosti in hkrati priznavate svoja šibka področja.
Primer: Če imate slabši spomin, je dobro, da tega ne skrivate in morda celo v igrici, da bi to prikrili, krivite druge. Lahko na primer rečete: »Nikakor se ne morem spomniti izdelkov z listka na hladilniku, ki jih morava kupiti. Že vem, naslednjič ga bom s telefonom slikala – za vsak slučaj, če ga spet pozabim!«
2. Zagotovite jasne, vendar ne preveč kritične informacije
Otrokom je težko govoriti o tistih stvareh, kjer potrebujejo izboljšanje, ter o rečeh, ki se jih morajo bolje naučiti, morda naučiti sprejemati … O teh stvareh je ključno govoriti na način, ki otroke motivira za izboljšanje, ne da bi se ob tem počutili slabo ali se zaradi svojega manka, neznanja ali nezrelosti počutili manjvredne.
Pozitivna samopodoba izhaja tudi iz trdnega prizadevanja za dosego cilja, zato otroka raje ne kritizirajte, temveč mu ponudite smiseln cilj.
Primer: Namesto da bi se jezili in rekli: »Zakaj vedno puščaš svoja oblačila tako razmetana po vsej sobi?« lahko raje rečete: »Tvoja oblačila ležijo povsod. Ko jih pospraviš, se greš lahko spet igrat.«
3. Pomagajte otroku spodbuditi rastočo miselnost
To lahko naredite tako, da pomagate otroku preoblikovati negativne misli in izjave. Otroci, ki poznajo sistem rastoče oziroma napredne miselnosti s časom razvijejo boljšo samopodobo in so tudi bolj sočutni. Več o napredni miselnosti si lahko preberete v enem od mojih prejšnjih zapisov z naslovom 10 načinov, kako otroke naučiti, da bodo ves čas na vseh področjih svojega življenja rasli in cveteli.
Primer: Otrok lahko reče: »Tega ne morem prebrati, ker imam disleksijo.« Na to lahko odgovorite tako, da rečete: »Branje ti gre res malce težje in te knjige res še ne moreš prebrati sam. A narediva načrt, kako bova to izboljšala!«
4. Otroka naučite, da so napake del učnega procesa
Del napredne miselnosti je priznavanje, da so napake le priložnosti za učenje. Ko otrok ve in razume, da je tudi v redu, kadar mu kaj ne uspe, in da obstajajo tudi rešitve za »napake«, mu to izredno pomaga graditi lastno samozavest in samopodobo. K napredni miselnosti ga bo nežno, a zanesljivo popeljal tudi prvi slovenski motivacijski dnevnik za otroke.
Primer: Ob naslednji priložnosti, ko otrok polije sok, namesto da bi rekli: »Joj, spet si polil sok!« raje recite: » Ko boš naslednjič nalival sok, drži raje kozarec nad umivalnikom.«
5. Pohvalite trud in ne (le) rezultata
Pomemben je način, kako hvalite svojega otroka. S hvaljenjem lahko večate bolestno navezanost na rezultate ali pa zavedanje in vrednost lastnega truda. Namesto da se osredotočite samo na končni rezultat, raje pohvalite način, kako je otrok to storil. Naj bo pomembna pot in ne zgolj cilj. S priznanjem pristopa, ki ga otroci uberejo pri reševanju izziva, jim pomagate, da se naučijo in se v polnosti zavejo, da so sposobni premagovati ovire. Iskrena pohvala je ključna za gradnjo dobre samopodobe in zdrave samozavesti.
Primer: Namesto kičaste pohvale ob igranju klavirja, lahko otroku rečete: »Tvoje trdo delo na klavirju se res pokaže medtem, ko igraš tole skladbo. Se spomniš, kako ti je bilo na začetku težko? Še dobro, da si vztrajal in učiteljico klavirja vprašal za nasvet in pomoč.«
6. Spodbujate izvenšolske dejavnosti
Udeleževanje v izvenšolskih dejavnostih, ki otroka veselijo, mu lahko pomagajo odkriti lastne prednosti in morda celo pot do bodočega poklica.
Primer: Če ima otrok prijeten glas in rad poje, poiščite zbor, ki se mu bo pridružil, če pa ga zanima šport, skupaj preglejta ponudbo športnih aktivnosti za otroke v vaši okolici in ga vpišite na tisto, ki ga najbolj privlači.
7. Omenite uspešne vzornike, ki so prehodili strmo pot
Otroku povejte, da za vsakim uspehom stoji ogromno truda, dela, odpovedovanja, moči, idej in še česa in da brez nič ne bo nič. Čeprav morda slavni in uspešni ljudje izgledajo, kot da jim je kaj podarjeno, temu nikakor ni tako. Povejte jim, da tudi oni podobno doživljajo stvari, saj so na koncu čisto običajni ljudje, ki imajo tudi svoje strahove. Raziščite življenje otrokovih vzornikov in mu večkrat povejte, čez kakšne poti je ta vzornik vse šel, da je prišel do tukaj, kjer je sedaj.
Primer: Igralec Daniel Radcliffe, ki je igral glavno vlogo v filmu o Harryju Potterju, je dejal, da mu je kaskadersko delo v filmu pomagalo zmagati nekaj bojev z dispraksijo.
Sicer pa je dobro, da smo starši pri vzgoji čimbolj iskreni in realni ter da se prevečkrat ne poslužujemo pretiranega varovanja svojega otroka. Zlata srednja pot prinese na tem področju najboljše rezultate – tudi glede pozitivne samopodobe!
