Besede imajo mnogo večjo moč, kot deluje na prvi pogled. Besede se nevidno vtisnejo v um in srce. Kar slišimo in poslušamo od malega, zelo vpliva na nas in nas pravzaprav soustvarja. Besede delujejo kot program, če jih poslušamo znova in znova. To dobro vedno tisti, ki delujejo v medijih in se ukvarjajo s trženjem in propagiranjem izdelkov in storitev.
To pa je dobro vedeti tudi običajnemu človeku, saj se od besed običajno premaknemo k dejanjem. Pozitivne besede prinašajo pozitivna ravnanja, negativne pa destrukcijo – vsaj na dolgi rok. To velja tudi za naš notranji samogovor in notranji samogovor naših otrok. Otroke lahko že zelo zgodaj poučimo o moči besed in v njihovo mišljenje vpeljemo pozitivne afirmacije. Sami pa s tem pridobimo zavedanje, kako škodljive znajo biti ostre besede, če jih svojim otrokom izgovarjamo znova in znova.
Naučite svoje otroke pozitivnega razmišljanja s pomočjo afirmacij!
Pozitivne afirmacije nas usmerjajo k notranjemu ravnovesju, zdravju, zaupanju, ponižnosti, neustrašnosti, ljubeznivosti do sebe in drugih in še k čemu. Se vam zgodi, da kdaj razmišljate o izjemno uspešnem človeku in se sprašujete, kako mu je vse skupaj uspelo? Kaj je tisto, kar prinaša uspeh? Mnogi trdijo, da gre za samozavest.
A kaj sploh je samozavest in kako se pride do nje? Mozaik samozavesti gradi mnogo raznolikih kamenčkov, mnogi med njimi so pravzaprav pozitivne afirmacije, ki usmerjajo notranji samogovor in ustvarjajo pogumnega, ustvarjalnega, neustrašnega zmagovalca, ki se ne boji porazov in zna z njimi tudi prav zadovoljujoče živeti. Če pa so notranji samogovori in zunanji govori negativni, slabšalni, bo to odlična podlaga za vzgojo žrtve, poraženca ali pasivnega človeka, ki vse prepušča drugi ali pa naključju … Tega pa si ne želimo, kajne?
Pozitivne afirmacije v naših najmlajših vzbujajo zaupanje v življenje, kar dolgoročno in celovito vpliva na življenje naših otrok. Ne gre pozabiti tudi dejstva, da so otroci najbolj srkajoča bitja na svetu. Vase posrkajo vse, kar jih obkroža. Vsakršna vsebina se globoko vtisne v njih, zato je pomembno, da zavestno izbiramo besede, ko jih nagovarjamo, da o tem, kakšne pravljice jim beremo, kakšne risanke jim pustimo gledati, niti ne govorimo …
Dober sopotnik in pomočnik na poti k čustveno inteligentnim, samostojnim in v življenje zaljubljenim otrokom bo zagotovo motivacijski otroški dnevnik Sanjaj velike sanje (poglej v trgovino na tej spletni strani), ki končno tudi našim otrokom ponuja praktične, zabavne in modre vsakdanje rešitve glede sebe in sveta, in to v slovenskem jeziku!
Kako afirmacije spremenijo možgane?
Znanstveniki lahko potrdijo, da pozitivno glasno govorjenje o sebi dejansko spremeni naše možgane. Psihološko so afirmacije koristne, saj nas naučijo zadrževati misli, ki jih cenimo in so za nas koristne. Preko pozitivnih afirmacij se lažje spopadamo tudi z našimi večno valovitimi čustvi in jih tako nežno obvladujemo.
Kadar hvalimo svoje otroke za dobro opravljeno delo, pravzaprav gradimo njihovo prepričanje o njih samih. Vseeno je, če svojim otrokom stokrat na dan povemo, kako pametni so ter kako prijazni, lepi in ustvarjalni so – to je zgolj naše mnenje, pomembnejši del teh pohval je ustvarjanje njihove pozitivne samopodobe in neomajne volje do življenja. Pozitivne in spodbudne trditve bodo počasi, a vztrajno gradile njihovo lastno prepričanje vase, v lastne talente in nezamenljivost.
Z nekaj prakse nam bo prepletanje kratkih pozitivnih afirmacij kmalu prišlo v navado pri vsakodnevnem kramljanju z otroki. Najbolje je, da svoje spodbudne trditve pričnemo vključevati v dialog že kar zjutraj – to lahko postane celo nekakšen družinski jutranji obred. Naj zaupanje in navdih že zjutraj pričneta vzhajati, kot vzhaja domač kruh izpod materinih rok.
Znanstveniki glede moči ponavljajočih se pozitivnih potrditev na možgane poudarjajo pomen vsakodnevne rutine. Vsako novo pozitivno afirmacijo je najbolje povsem zavestno vpeljati v družino in s tem v otrokove možgane. Neprekinjeno ponavljanje pozitivne afirmacije vsaj enaindvajset zaporednih dni da najboljši učinek, saj se po preteku tega obdobja v možganih vzpostavijo nevronske povezave, ki krepijo in trenirajo možgane, da razmišljajo bolj optimistično.
Formula uspešnega učenja pozitivnih afirmacij naših otrok ima tri pomembne sestavine. Vsako od njih si lahko prilagodite glede na specifike in razmere v vaši družini, a za optimalen rezultat je potrebno upoštevati vse tri.
Primeren jezik
Čeprav morda se na prvi pogled sliši to samovšečno, fraza »Jaz sem« oziroma »Sem« v možganih aktivira tista področja možganov, ki so odgovorna za zmanjšanje negativnih vplivov iz okolice in izboljšanje tako psihičnega kot fizičnega zdravja. Zato so pozitivne afirmacije, ki vsebujejo frazo »Jaz sem«, izjemno učinkovite.
Na primer:
- Jaz sem hvaležen.
- Sem ustvarjalna.
- Jaz sem pogumen.
- Jaz sem iskrena.
- Sem mirna.
- Jaz sem dober prijatelj.
Druga pomembna stvar pa je, da naj bodo pozitivne afirmacije postavljene v sedanji ali prihodnji čas, ne pa v preteklega, ki tudi na simbolni ravni pove, da stvari ni več. Besede naj bodo polne življenja in načrtov.
Na primer:
- Imam mnogo darov in talentov.
- Imam dobre ideje.
- Rada poskušam nove stvari.
- Mislim pozitivno.
- Vedno dam vse od sebe.
- Veselim se izzivov današnjega dne.
Tretja pomembna stvar je, naj bodo pozitivne afirmacije tvorjene v trdilni in ne nikalni obliki, da bodo res lahko dosegle svoj namen in ne morda celo poslabšale situacije.
Na primer:
- Sem vesela. Ne pa: Nisem žalostna.
- Rad imam izzive. Ne pa: Ne sovražim izzivov.
- Sem odprt človek. Ne pa: Nisem vase zaprt človek.
Ustrezna strategija z vizualizacijo
Preden prinašate v vaš družinski krog oziroma otroku novo afirmacijo, preživite nekaj trenutkov osredinjeni in zavestno premišljujte o tej afirmaciji. Vizualizirajte jo, jo dobro začutite, šele potem jo prenesite naprej. Take besede bodo imele večji učinek kot tiste, ki jih zgolj drdrate, ne da bi se zavedali, kaj v resnici pomenijo.
Izvajanje oziroma praksa
Zadnji in najtežji korak v učinkoviti afirmacijski praksi je biti prepričan v izjavo, delovati suvereno. Na začetku se vam lahko zdi, kot da morda izkrivljate resnico, o kateri niste povsem prepričani. Toda sčasoma je prepričanje v izjavo ključno za spremembo delovanja možganov in doživljanje življenja samega skozi pozitivnejše občutke.
V praksi to lahko izgleda tako, da otroka, ko je intenzivno v svojih čustvih, ko se počuti tesnobno, prestrašeno ali jezno, poskušate s pozitivnimi afirmacijami poskušate potolažiti, pomiriti, preusmeriti. Potem mu predlagajte, da večkrat izreče ustrezno pozitivno afirmacijo. Na primer: Če je jezen, se pogovorita o njegovi jezi in večplastnosti situacije, potem pa naj večkrat naglas izgovori: »Jaz sem miren« ali pa »Sem popolnoma miren« ali pa »Sem umirjen kot gladina najmirnejšega jezera«.
Otrok bo tako že v mladosti na njemu primerni ravni razumel učinek, ki ga imajo besede na njegove strahove in zaupanje. Morda mu vse ne bo takoj najbolj jasno, a pravzaprav to ni tako pomembno. Pomembnejše je, da pozitivne afirmacije redno uporablja, tako da te lahko nanj pozitivno delujejo.
Kaj pa skupaj v ogledalu?
Izrekanje pozitivnih stavkov tako, da se med tem gledamo v ogledalo, je odlična vaja za krepitev otrokove samopodobe in pozitivnega spoprijemanja z izzivi življenja. Nam odraslim to lahko zgleda na začetku nekoliko neumno, otrokom pa bo zabavnejše – sploh če bosta afirmacije v ogledalo izgovarjala skupaj, na koncu pa se še pozabavala z delanjem najbolj smešnih grimas. Koristno, povezujoče in zabavno hkrati!
